Moskva obtožila Francijo, da z dobavo orožja Ukrajini podžiga vojno
Po napovedi prihodnjega nakupa 100 francoskih bojnih letal Rafale s strani Ukrajine je Kremelj obtožil Francijo, da "podžiga" vojno v Ukrajini.
Po napovedi prihodnjega nakupa 100 francoskih bojnih letal Rafale s strani Ukrajine je Kremelj obtožil Francijo, da "podžiga" vojno v Ukrajini.
Ukrajinska podjetja bodo imela možnost sodelovati pri raziskovalnih in razvojnih projektih na področju obrambe, ki jih financira Evropska unija. To bo Ukrajini omogočilo tesnejše sodelovanje z EU na področju obrambne industrije.
Švedska agencija za obrambno opremo (FMV) je podjetju Saab naročila nov sistem za izstrelitev raket za lovska letala Gripen C/D in Gripen E. Vrednost naročila je približno 1 milijarda švedskih kron. To je serijsko naročilo za izstrelitvene naprave, ki so bile vključene kot opcija v obstoječi pogodbi za razvoj in integracijo sistema izstrelitvenih naprav. Novi sistem naj bi zagotovil nadaljnjo razpoložljivost letal Gripen in podpiral zmogljivosti švedskih zračnih sil.
Švedski obrambni koncern Saab razmišlja o vzpostavitvi proizvodnje lovskih letal Gripen v Ukrajini, kar bi bilo del dogovora o prodaji letal JAS 39 Gripen E Kijevu. Izvršni direktor Saaba, Mikael Johansson, je dejal, da bi lahko Ukrajina prvo letalo Gripen E prejela v treh letih po oddaji naročila. Morebitna pogodba bi lahko vključevala med 100 in 150 letal.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval zaveznike v "koaliciji voljnih", da okrepijo ukrajinske zmogljivosti orožja dolgega dosega, s čimer naj bi pritisnili na Rusijo za pogajanja o končanju vojne. Hkrati pa ukrajinska prostovoljka Marija Berlinska opozarja, da ukrajinska fronta razpada in da lahko Oružane sile Ukrajine izgubijo ključna mesta, kot so Pokrovsk, Pavlograd, Volnjansk, Zaporožje, Dnjepropetrovsk, Sumi in Harkov. Zelenski se je v Londonu zahvalil evropskim voditeljem za podporo in poudaril, da Rusija izkorišča mraz kot orožje.
Ukrajina in Švedska sta podpisali pismo o nameri za razvoj zračnih zmogljivosti, kar bi lahko vodilo v nakup do 150 švedskih lovcev Gripen. Predvideni dobavni rok je približno tri leta. Ukrajina bo kupila letala najnovejše različice Jas 39 Gripen.
Ukrajinske sile so z napadi FPV uničile ruski sistem zračne obrambe S-400 Triumf na zasedenem Krimu. Ruski sistem, namenjen tudi uničevanju dronov, je bil nevtraliziran. Ukrajina pa pričakuje, da se bodo ameriškim F-16 in francoskim letalom Mirage pridružila še švedska letala JAS 39 Gripen. Droni sicer spreminjajo življenje v Ukrajini, saj jih na tisoče preleti nebo in ogroža milijone Ukrajincev.
Švedsko obrambno ministrstvo je zanikalo poročila o pripravah na dobavo lovcev JAS 39 Gripen Ukrajini, ki jih je pred tem izjavil namestnik ukrajinskega obrambnega ministra Ivan Gavriljuk. Tiskovni predstavnik švedskega obrambnega ministrstva Johan Jelmstrand je poudaril, da Švedska ne načrtuje dobave teh letal.
Donald Trump je Ukrajini dovolil uporabo orožja dolgega dosega za napade na cilje v Rusiji. Rusija je izstopila iz evropske konvencije o preprečevanju mučenja. Ukrajina pričakuje nove dobave letal F-16, Mirage in Gripen.
Madžarski lovci Gripen, ki ščitijo zračni prostor baltskih držav, so bili aktivirani zaradi petih ruskih vojaških letal, ki so se približevala zračnemu prostoru Latvije in Danske. Madžarski Gripeni so vzleteli iz letalske baze v Litvi, da bi preverili območje.
Misija NATO za patruliranje, ki deluje iz Litve, je dvignila svoje lovce kot odgovor na premike petih ruskih letal nad Baltskim morjem, ki so se približevala latvijskemu zračnemu prostoru. Incident je sprožil zaskrbljenost, pri čemer je litovski minister izrazil mnenje, da nekdo preizkuša potrpljenje zavezništva.
Generalni sekretar Nata Mark Rutte je podprl izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi morale države članice Nata sestreljevati ruska letala, ki vstopijo v njihov zračni prostor, če je to potrebno. Ruski ambasador v Franciji, Aleksej Meškov, je ponovil, da bi sestrelitev ruskega letala pomenila vojno. V zadnjih dveh tednih so se povečali vdori v Natov zračni prostor, vključno z napadalnimi droni v Poljski, MiG-39 v Estoniji in nadzornimi droni v Kopenhagnu in Oslu.
Severnoameriško poveljstvo zračne obrambe (NORAD) je sporočilo, da so ameriške sile prestregle ruska lovska letala in bombnike v bližini Aljaske. Incident se je zgodil že večkrat letos. Madžarska lovska letala, ki so nameščena v Litvi, so prav tako 25. septembra prestregla ruska letala, ki so se približevala Natovemu zračnemu prostoru. Letala niso vstopila v zračni prostor ZDA ali Kanade.
Ameriška bojna letala so prestregla štiri ruska bojna letala blizu Aljaske, kar je že devetič letos. Ruski ambasador v Franciji je posvaril NATO pred sestrelitvijo ruskih letal, saj bi to pomenilo vojno. Romunski obrambni minister je sporočil, da je vrhovni svet za obrambo odobril nove postopke, ki poveljnikom misij omogočajo sestrelitev dronov in vojaških letal, ki kršijo romunski zračni prostor. Neznani vdori dronov so povzročili zaprtje letališč v državah Nata, pojavljajo pa se sumi o ruski odgovornosti.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ZDA predlagal poseben format za zaščito ukrajinskega zračnega prostora. Po pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in evropskimi voditelji je Zelenski poudaril, da bo vojska partnerskih držav sodelovala pri zagotavljanju varnosti Ukrajine, pri čemer naj bi že imeli razumevanje o približnem številu vojakov. Medtem je premier Rosen Željazkov izjavil, da so varnostna jamstva temeljnega pomena za doseganje trajnega miru. Emmanuel Macron je dodal, da so ZDA pripravljene sodelovati pri varnostnem načrtu. Viri blizu evropskih obveščevalnih služb poročajo, da je Kremelj pričakoval, da bo Zelenski sprejel Putinovo povabilo na pogovore v Moskvo pod garancijo osebne varnosti.
V Parizu so se sestali predstavniki evropskih držav in zveze NATO, da bi dorekli varnostna jamstva za Ukrajino po koncu vojne z Rusijo. Razpravljali so o morebitnih zračnih patruljah in prisotnosti vojakov na terenu. Ukrajinske oborožene sile naj bi predstavljale jedro prihodnjih varnostnih jamstev.
Češko obrambno ministrstvo je podpisalo pogodbo o podaljšanju najema 12 švedskih letal JAS-39 Gripen do leta 2035. Vrednost pogodbe znaša 16,695 milijarde kron z DDV. Po letu 2035 naj bi jih nadomestili z letali F-35.
Tajsko je poleg tajfuna Kajiki prizadelo še več potresov. Medtem je švedski minister za obrambo Pål Jonson pozval Tajsko in Kambodžo k zmanjšanju napetosti na meji po tem, ko je Švedska odobrila prodajo lovskih letal Gripen Bangkoku, kar je sprožilo proteste švedskih poslancev. Avstralija je zavrnila trditve, da je izgon iranskega veleposlanika Ahmad Sadeghija in prekinitev delovanja veleposlaništva v Teheranu namenjena ugajanju Izraelu.
Članki poročajo o različnih mednarodnih dogodkih. BBC opozarja na širjenje vpliva ruskega medija RT. Iran obsoja Avstralijo zaradi izgona svojega veleposlanika in grozi s povračilnimi ukrepi. V Mjanmaru je bilo v bombnem napadu na mesto Myauk U ubitih 12 civilistov, vključno z otroki. Švedski poslanec protestira proti prodaji letal Gripen Tajski, ker bi lahko povzročila uničenje na meji s Kambodžo. Kambodžanski premier pozdravlja pozitivne rezultate srečanja med vojaškima regijama Kambodže in Tajske. Tajsko so prizadeli močni nalivi in potresi. ZDA podpirajo Natove sile v Ukrajini. Malezijski premier Anwar Ibrahim je bil v preteklosti posrednik med Kambodžo in Tajsko. V vietnamskem Hanoju so močni nalivi povzročili poplave. Izraelske sile so uničile več kot 1000 stavb v Gazi in nadaljujejo z bombardiranjem.
Tajska je obtožila Kambodžo, da je začela konflikt, medtem ko sta obe državi zaprli na stotine šol. Tajski lovci F-16 in Gripen so izvedli napade na vojaške cilje v Kambodži, na kar se je Phnom Penh odzval s samoobrambo in obrambo svojega ozemlja. Ministrica za kulturo Tajske Paetongtarn Shinawatra je pozvala k enotnosti Tajcev za zaščito interesov države.